Odraščala sem ob misli, da je v prvi vrsti pomembno stvari delati prav. Po potrditev in odobravanje sem se vedno najprej obračala navzven, k drugim ljudem. In ta formula je odlično delovala večino mojega življenja. A počasi sem se začela zavedati, da zanikati sebe in svoje resnične želje preprosto ni formula, ki bi mi pomagala do izpolnjenega in smiselnega življenja.

In kar naenkrat je zazijala le velika praznina. Tako se je začelo moje popotovanje k sebi. Po mir in odmik od prezaposlenega življenja sem vse pogosteje zahajala v naravo. Tam sem našla svoj mir in odmik od vseh zunanjih pričakovanj. Tam sem preprosto lahko samo bila. Predvsem gozd je zame postal prav poseben prostor. Prostor miru, tišine in neskončnega potenciala. Prostor, ki mi je dal možnost, da sem se končno zares slišala. Da sem končno slišala, po čem hrepeni moje srce in kaj si želi moja duša.

Na tej poti sem srečala tudi jogo, jo počasi in previdno spoznavala ter z njo na koncu spletla trdno prijateljsko vez, ki je danes ne more razdreti nihče več. S pomočjo joge sem prišla do številnih pomembnih uvidov, predvsem pa sem končno začela ljubeče skrbeti zase in odločitve sprejemati zase, ne za druge. Moja, res moja, sestavljanka je počasi začela dobivati svojo podobo. Tako podobo, kot sem jo čutila v srcu.

In danes sem tukaj. Tukaj, na Jezerskem – na stičišču gozdov, voda in gora, kjer je moja vizija zares zaživela. S tabo želim deliti svojo pot, te popeljati nazaj k naravi, k sebi, ter ti pokazati skrivnostno moč narave, ki nam jo ta, če jo le znamo videti in začutiti, ves čas nesebično ponuja.

Zato toplo dobrodošel/-a v mojem malem vesolju. Rada bi ti približala vse tisto, kar je pomembno meni. Kar me polni, kar mi je v navdih, ob čemer rastem.

Srčno si želim, da bo kateri od drobcev mojega sveta dragocen tudi zate.

Z ljubeznijo,